Pri pouku kemije se zavedamo, da kemija ni le skupek enačb in teorij, temveč se nenehno prepleta z našim vsakdanom – od narave, ki nas obdaja, do kuhinje, kjer pripravljamo obroke, in nenazadnje vsako celico našega telesa. Kemijo pogosto umeščamo nekje vmes med biologijo in fiziko, saj se pri naravnih pojavih opazovanje začne pri živi naravi (biologija), se nato prek molekul in snovnih sprememb poglobi v kemijo in se nazadnje prelije v temeljne fizikalne sile in delce. Prav zato je razumevanje kemije ključno za vse, ki jih zanima študij naravoslovnih smeri, kot so npr. biokemija, medicina, biotehnologija, farmacija ipd., hkrati pa omogoča širši vpogled v delovanje sveta tudi tistim dijakom, ki se po končanem šolanju na gimnaziji ne bodo usmerili izključno v naravoslovno področje.

Pri laboratorijskih vajah dajemo poudarek na aktivnem učenju, kjer dijaki prek izvajanja poskusov in opazovanja rezultatov utrjujejo temeljne kemijske zakonitosti. Ob tem osvojijo osnovne in nekoliko zahtevnejše eksperimentalne tehnike, kot so titriranje, pipetiranje, destilacija, kromatografija ipd., s čimer pridobijo ne le znanja, temveč tudi veščine, ki jim bodo v pomoč pri nadaljnjem študiju in pri razumevanju pojavov v vsakdanjem življenju.