Slovenščina kot materni/prvi jezik za večino dijakov in kot drugi jezik/jezik okolja za manjšino je ključni splošnoizobraževalni predmet v gimnaziji, podlaga za sporazumevanje, za učenje, razumevanje, doživljanje in vrednotenje pojavov okrog nas. Dijaki se pri njem usposabljajo za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o pomenu materinščine sploh, o slovenščini kot državnem in uradnem jeziku, o njenem položaju v EU in o njeni izrazni razvitosti na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Spoznavanje temeljnih dejstev in nosilcev zgodovine slovenskega jezika in književnosti je eden najpomembnejših pogojev za poglabljanje kulturne, domovinske in državljanske vzgoje.
V štirih letih šolanja se dijaki seznanijo s temeljnimi literarnimi deli slovenske in evropske književnosti. Usposabljajo se za branje in interpretacijo literarnih besedil. Umeščanje umetnostnih besedil slovenske književnosti v evropske kulturne okvire pa prispeva k medkulturni in širši socialni zmožnosti.