Zgodovina je v programu gimnazije obvezni učni predmet v obsegu 280 ur. Učni načrt zgodovine za gimnazijo zagotavlja pridobitev širokih znanj zgodovine, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost. Učni program zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje družbenega, kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja, z gospodarskimi in kulturnimi temami, kakor tudi prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Odprt je predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v zunajevropski svet. Slovenska zgodovina se obravnava bodisi samostojno bodisi je umeščena v širši srednjeevropski in evropski prostor. To omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje bolj celovit pogled na zgodovinska dogajanja in procese.

Splošni cilji predmeta zgodovine:

• dijaki pridobijo znanje o pomembnih dogajanjih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske, nacionalne zgodovine in zgodovine slovenskega prostora od pojava človeka do moderne dobe;
• pridobijo znanje o življenju, delu, miselnosti in znanstvenih dosežkih, gospodarskih procesih in socialnih odnosih v obravnavanih zgodovinskih obdobjih;
• vrednotijo kulturno dediščino v splošnem in nacionalnem okviru;
• razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti;
• razvijajo zmožnost časovnih in prostorskih predstav, sposobnost sporočanja zgodovinskih informacij in kritične presoje vseh oblik sporočil;
• se naučijo ločevati vzroke, povode in posledice ter ugotavljati soodvisnost različnih pojavov, kontinuitete in sprememb v razvoju družbe;
• razvijajo sposobnost logičnega razumevanja pojmov in sposobnost povezovanja zgodovinskih dejstev v sintezo;
• se usposabljajo za uporabo zgodovinske karte, virov in besedil.